Faamavae le Fofoga Fetalai ina ua Silia ma le 30 Tausaga o Tautua i le Palemene o Samoa

Ua fa’amaonia mai le fa’amavae aloa’ia o le Afioga i le Fofoga Fetalai o le Palemene, Leaupepe Toleafoa Fa’afisi mai le Polokiki faapea foi le vaega fa’aupufai a le HRPP e ala i se fonotaga a lea vaega fa’aupufai i le Aso Gafua na sei mavae atu nei, e pei ona lipotia mai e le Talamua.
Na fa’amaonia e le Afioga i le Palemia Tuilaepa Sailele Malielegaoi, o le a fa’aauau pea le tautua a le Afioga ia Le’aupepe i lana nofoa’iga lenei se’ia fa’ata’apeina le Palemene i le masina o Ianuari o le tausaga fou.
Sa fa’aalia ai o le fa’amavaega aloa’ia a le Afioga ia Leaupepe o le a fa’ailoa aloa’ia i totonu o le Palemene.
Saunoa Leaupepe, o lona talitonuga, o le 74 o tausaga o lona soifua e pei ona iai nei, o se itu talafeagai lea ua tatau ona fa’ase’etuagalu ai, ae fa’aaoga se taimi o totoe o lona soifua e fa’afiafia ai lona mafaufau e ala i lona ritaea mai i ona tiute.

O le Afioga ia Le’aupepe o se Sui Faipule o le Itumalo o A’ana Alofi No.1 ma ua silia ma le 30 tausaga o tautua ai i le Palemene o Samoa, faapea tofiga eseese o le Palemene.
O le sefulu tausaga mai le 1996 – 2006 sa avea ai Le’aupepe ma Fofoga Fetalai o le Palemene o Samoa. O le 2016 na toe tofia ai foi o ia e fai ma Fofoga Fetalai, faapea ai foi ma le isi paeaega sa ia tauaveina ai le tofi o le Sui Fofoga Fetalai. Sa avea foi o ia ma se Minisita o le Kapeneta.

Ua momoli le faafetai a le Alii Palemia ma fa’afetaia ai e le susuga ia Tuilaepa le tautua matavela a le Afioga ia Le’aupepe, ae maise o le taunapa pea i Tulafono Tumau a le Maota e ta’ita’ia ai ana galuega fa’atino o se Fofoga Fetalai.
O le fe’au fa’amavae a le Afioga ia Leaupepe mo ona uso a faipule o le Palemene o le “tautuana ia faamaoni” ona o lona talitonuga o le fa’amaoni e fusia ai mea uma, e pei o le fa’aaloalo i le atunu’u, tagata faigaluega, ae maise o itumalo o lo’o tautua ai.
Ua fa’aalia foi o le a taumafai mai se alo e faasino ia Le’aupepe, ina ia fa’aauau galuega a si ona tua’a, ma ua iai le faamoemoe e resitalaina i le vaiaso nei o se Sui Tauva mo le HRPP.
Na saunoa Le’aupepe o lea ua sauni si ona atalii mo fa’alagamaea i le tausaga fou, ona o se tagata ua silia foi ma le 20 tausaga o tautua i le Itumalo ma le atunu’u e ala i itu tau pisinisi.
(10)