
SAUNOAGA A LE AFIOGA I LE PALEMIA, FIAME NAOMI MATAAFA E FA’AILOA AI NISI O MATĀ’UPU UA FA’AI’UGAFONOINA E LE KAPENETA I LANA FONOTAGA I LE ASO LULU, 11 O AOKUSO 2021
(Ofisa o le So’o’upu): E fa’atalofa atu i le mamalu o le atunu’u i lenei itula o le aso, fa’amālo le lagi e mamā ma le soifua maua. O le fa’asologa lenei o tatou fa’asalalauga i le mae’a mai ai o le Kapeneta i Aso Lulu ta’itasi, manatu fo’i o le aogā lenā o lenei fa’asalalauga e ‘oto’oto atu ai nisi o matā’upu tāua mo le silafia e le tatou atunu’u.
Fa’afetai i le alofa o le Atua ua ta’ita’iina mai lo outou soifua, i le lagi e mamā ma le soifua lelei i lenei aso.
O le vaiaso lona tolu lenei o le tatou Faigāmālo, talu ona pale mai, mai i le la vaiaso sa fa’agasolosolo ai le galuega a le Kapeneta i le fa’asolo atu lea o le fa’afeiloa’i a Minisitā ta’ito’atasi iā latou Matāgaluega e fa’afeiloa’i ma fa’amasani e le gata o le Pulega o Matāgaluega ta’itasi ae fa’apea fo’i i Fa’alapotopotoga Tumā’oti a le tatou Mālo.
I le vaiaso muamua e pei ona fa’ailoa atu, o le tele lava o galuega a le Kapeneta, sa fa’apenā ona gafa ma le tapenaina o le tala o le tupe, ma le fa’amalamalama fo’i i le Faigāmālo fou, o tapenapenaga ma sauniuniga a le Ofisa o Tupe e tusa ma le tapenaga aemaise o le tulaga po’o fea tonu Vaega Fa’aletulafono o lo’o fa’avāea ai vaegā tupe a le Mālo i lenei vaitaimi a’o le’i fa’ata’atiaina le tala o le tupe i luma o le laulauafono a le tatou Palemene.
Ina ia toe fa’amanino atili, o lalo o le Vaega 105 o le Fa’avae o Samoa, e fa’asino lea i Fa’alavelave Fa’afuase’i o le vaega lea o le Tulafono o lo’o fa’agasolo ai nei, ia le fa’agaioiga o le tatou Mālo.
I le o’o mai ai i lenei vaiaso ma le fonotaga a le Kapeneta, ua amata lava ona fa’agasolosolo mai galuega masani i pepa o lo’o tu’uina mai e Matāgaluega ina ia fa’apenā ona fai i ai le fa’ai’uga a le Kapeneta.
FESOASOANI A LE MĀLO MO PISINISI TUMĀ’OTI
Atonu o se tasi lea o fa’ata’ita’iga mo le silafia e le atunu’u, o Vaegā Tupe o lo’o tu’uina atu e le Mālo i Vaega o lo’o i tua atu o le Mālo.
Ma o se tasi o matā’upu sa au’ili’iliina o le fesoasoani lea e tu’uina atu i Pisinisi Tumā’oti, e tauala mai i le Matāgaluega o Pisinisi, Alamanuia ma Leipa (M.C.I.L.) ma e tāua tele lenei ituāiga tupe i le fa’asoa atu o tupe tauala atu i Matāgaluega ‘ese’ese e mafai ona fa’asafua atu i vaega ‘ese’ese o le atunu’u e poupouina ai le latou galuega ma fa’amoemoega.
O le fesoasoani lea mo Pisinisi Tumā’oti e ¼ miliona le tupe e fa’aagaga mo latou ma e fa’asino lea i le tulaga o le fa’amaopoopoga o Fa’alapotopotoga e fesoasoani i Pulega ma tagata faigaluega ae le’o ni tupe e fa’atino ai galuega fai, e ‘ese fo’i vaegātupe e fesoasoani ai e tauala mai mo lenā ituāiga fa’amoemoe.
O le vaega sa gafa ma le Kapeneta i lenā vaiaso, o le faia lea o le fa’asoa i lalo o le fautuaga a le Matāgaluega mo Fa’alapotopotoga a Pisinisi Tumā’oti.
KOMITI O TAUOFOGA & SUĀVAI MO MĀLŌLŌLELEI
O le isi vaega tāua sa mafai ona au’ili’iliina i lenei vaiaso ma pāsia o matā’upu mai le Komiti o Tauofoga mo galuega tetele a le Mālo.
Ma e pale mai le tatou Mālo fou ua ta’atitia nisi o fuafuaga mo Mālōlōlelei aemaise o le tapenaga o paipa mo lea nofoaga. E pei ona silafia ua to’atele fo’i le tatou atunu’u o lo’o afifio ma pāpāaao i lenā vaega o le atunu’u aemaise fo’i o fanua o lo’o ua vaevaeina mo aiga ta’itasi ma atina’e ma e tāua ai le fa’ao’o atu ma le fa’aleleia o auaunaga tau suāvai ma e lua ni konekarate e latalata i le $4 miliona o lea na pāsia e le tatou Kapeneta mo lenā galuega tāua.
TULAGA O MAKETI MO FEFA’ATAUA’IGA I LE ATUNU’U
O le isi matā’upu sa umi ona felafolafoa’i ai le tatou Kapeneta i le asō, o lipoti ua tu’uina mai ia tatou maketi. O maketi o isi atina’e tāua ia mo le tatou tamaoaiga, e aga’i mai ai latou e ou a latou meatotō, meataulima po’o le maketi o i’a fo’i ma isi ituāiga maketi, mo le silafia fo’i e le tatou atunu’u e ‘ese’ese lava maketi ua fa’apenā ona fa’atulaga.
Ma o lo’o ta’atia fo’i se fa’amoemoe, ina ia fa’apenā ona toe fa’atulaga se maketi i Sogi, e se’e atu ai le tatou maketi lea sa i Savalalo e taulata ane i le maketi o i’a ma le mea e taula mai ai tatou pasi.
Ua fa’aumiumi le talanoaga o lenei matā’upu e le Kapeneta aemaise o le fou mai o lenei Mālo fou, ina ia malamalama po’o ai tonu itutino o le Mālo, o lo’o gafa ma le maketi, o fuafuaga a na itutino ma se vaaiga lautele o lo’o i lenā Mālo i se vaega tāua o le tatou atunu’u o le fa’atula’i mai o le tatou maketi.
Ou te manatu o lea ua fa’asolosolo pea ma e le’i faia se fa’ai’uga mautū a le Kapeneta aemaise mo le fuafuaga o le maketi lea ua fuafua mo Sogi, e mana’omia nisi fa’amatalaga fa’aopoopo. E le gata i lea ae o lo’o mana’omia lava e le tatou Faigāmālo fou le malamalama po’o fea tonu lava le itutino e gafa ma le vaaiga o maketi, auā o le taimi nei e foliga mai e lua itutino o le Mālo o lo’o gafa ma maketi, o le Ofisa o Taui o Fa’alavelave Fa’afuase’i (ACC) ma le tatou Fa’alapotopotoga o ‘Ele’ele Tumā’oti a le Mālo (SLC).
Mo le manino ma le alualu lelei i luma o fuafuaga mo maketi i le atunu’u, e ao lava ona manino faiga fa’avae a le Mālo po’o fea le itutino e ao ona ta’atia ai le faia o fuafuaga ma le faia o na galuega tāua.
VA’ALELE A LE SAMOA AIRWAYS
O le isi matā’upu sa umi ona felafolafoa’i ai le aigā Kapeneta i lenei fo’i aso, o le talanoaina lea o le tulaga ua o’o i ai le tatou va’alele o le Samoa Airways. I le taimi nei o lo’o nofo le tatou va’alele i Brisbane, Ausetalia ma o le nofo ai o le taotu va’alele i Ausetalia, ina ia faia ai ni su’esu’ega i le tulaga po’o lelei uma itutino uma o le va’alele ae pe o fa’amalieina uma su’esu’ega o lo’o faia ai, ina ia mafai ona fealua’i, e le gata o nei i Samoa ae o le fealua’i i luga o le tulaga ua mafai ona fa’aaogāina ai le tatou va’alele.
E tele fo’i le galuega ua fa’atino e le Mālo talu ai, aemaise le Kamupanī, ae mo le silafia e le tatou atunu’u o le tatou Kamupanī lea o le Samoa Airways i le fa’asologa mai i le Polenisia, e pei o itutino fa’apisinisi ia sa gafa ma le fa’atinoga o tatou va’alele.
O le a’afiaga fo’i o le tatou Mālo, o le fa’aavanoaina lea po’o le faia lea o ni fa’amaoniga mo ni nonōgātupe ina ia mafai ona faia ai atina’e mo le tatou va’alele. Ma o itu uma na o lo’o silasila toto’a ai le tatou Kapeneta fou ina ia malamalama i le aga’i i luma o le fa’amoemoe ma ia mautinoa o lo’o saogālēmū i le itu tau tapenaga o le tupe aemaise fo’i o le tulaga o le nofo aitalafu po’o a nisi mana’oga i le lumana’i e ono i ai ni aiaiga fa’aletupe e ao ona au i ai le silasila a le Mālo ma tapena fo’i i ai.
I le taimi nei la, o lo’o i Ausetalia le tatou va’alele mo le faia o ana siaki, ae e i ai le Fa’alapotopotoga a le Pasefika e igoa o le Pacific Puzzle, ua avea le Fa’alapotopotoga lenā e fai ma sui o le itutino a le tatou Mālo lea o lo’o i lalo o le fa’amalu a le Matāgaluega o Galuega Tetele e fa’atino e latou le faia o su’esu’ega ia ma aumai ai tusi fa’amaonia e pāsia ai ua tulaga lelei le tatou va’alele.
GASEGASE AUINA I FAFO MO TOGAFITIGA
O le isi vaega tāua o lo’o gafa pea ma le tatou Kapeneta, o le fa’asolo mai lea o gasegase o lo’o fa’apenā ona auina atu i Niu Sila, i lalo o vaegātupe ua fa’apenā ona tapena lava e le tatou Mālo ma vaegātupe fo’i o lo’o fa’apenā ona fesoasoani mai ai le Mālo Niu Sila.
Ona o lo’o taofia femalaga’iga masani ona o le fa’ama’i o lo’o feagai pea ma le lalolagi atoa, sa fa’apafala ai lea fo’i fesoasoani po’o lea auaunaga i totonu o le tatou atunu’u, a’o lea ua maitauina e le tatou Kapeneta i lona amata mai, o lea ua toe tapenapena mai le tatou Matāgaluega o le Soifua Mālōlōina ma fa’apenā ona fa’agasolo mai ai gasegase e ao ona oatu i Niu Sila mo nisi fesoasoani ma togafitiga fa’alesoifua mālōlōina e pei fo’i ona masani ona tatou sau a’i.
E tele nisi lu’itau o lo’o feagai ma le tatou Matāgaluega o le Soifua Mālōlōina, o lea e le’o lelei le tatou masini e pu’e ai ata C.T. Scan, e ala ona lagā le matā’upu lea ona e mo’omia tele le masini lea, e fesoasoani ai i foma’i e fai ai a latou su’esu’ega ma fa’ai’uga e iloa lelei ai ituāiga togafitiga e tatau ona fai, mea fo’i lea e ta’u o le diagnosis. E le’o i ai le tatou masina lea, o le a avatu fo’i a tatou gasegase i fafo e fa’aaogā ai masini, ana lelei le tatou masini lea semanū e mafai ona faia fa’ai’uga a ali’i ma tama’ita’i foma’i iinei pe fai ni togafitiga iinei pe auina atu i Niu Sila.
O lu’itau lava ia o lo’o feagai pea ma le tatou Mālo, aemaise lava i le Matāgaluega o le Soifua Mālōlōina, o le fa’amoemoe lava ia, ia unaia le tatou Matāgaluega ina ia silasila ma tapenapena ia ‘aua ne’i tupu pea ia lu’itau ma fa’afitauli e tula’i mai. O itu uma ia e fa’atupu ai le tupe ma taugatā ai le tatou polokalame o gasegase e ‘ave i fafo pe a lē lava a tatou masini e fesoasoani ai i le aufaigaluega i le faiga o a latou su’esu’ega.
E lagona fo’i le fa’afetai ona o lea ua tau matala mai avanoa e toe avatu ai gasegase i Niu Sila, auā na i ai lava le taimi i lalo o Poloa’iga o Fa’alavelave Tutupu Fa’afuase’i na taofia ai le avanoa e auina atu ai o tatou tagata i fafo.
VA’A A LEOLEO LE NAFANUA II
O lea fo’i ua iloa e le tatou atunu’u le mea na tupu i le Nafanua II, sa malaga atu i Savai’i i lea vaiaso i le galuega lava a le Matāgaluega o Leoleo, i le puipuiga o le saogālēmū o tagata lautele ma fuafuaga fo’i o nisi o sāvali sa fa’atino i Savai’i ae pagā lea, ua afāina ai le tatou va’a ma ua pa’ulia ai i luga o le āau i Salelologa.
O lea ua amata ona fa’ao’o mai lipoti a Matāgaluega ‘ese’ese e tusa ai fo’i ma le mea ua tupu i le tatou va’a.
O se aseta tāua tele lea mo le tatou Mālo, e le gata i le puipuia o tatou tuāoi o le sami, a’o galuega lavea’i e fai i luga o le sami ma le galuega fa’apa’aga ma nai o tatou uso a tuaoi i lenei itulagi fa’aPasefika e puipuia mai ai o tatou tuāoi, aemaise o va’a o lo’o faia le galuega o le ‘ave fa’asolitulafono o tatou i’a ma nisi fo’i o oloa fa’asāina.
E mana’omia ai tele le galuega a le tatou va’a o le Nafanua II, o le Nafanua fo’i o le lona lua ai lea o va’a a Leoleo ua fa’aigoaina o le Nafanua ua tauala mai lea i le fesoasoani a Ausetalia mo le puipuiga o tatou tuāoi.
Masalo o lea ua fa’atalosagaina ma ua aumai fo’i se fesoasoani mo le tatou va’a, ae talosia ia e lata mai se taimi e fa’aatoatoa ai le lelei o le tatou va’a ma mafai ona toe fa’aauau lana tautua.
TUI PUIPUI MO LE KOVITI – 19
O le isi mea ua amata fo’i i lenei vaiaso talitonu ua fofogaina ai fo’i lo tatou atunu’u, o fa’asalalauga a le Matāgaluega o le Soifua Mālōlōina e tauala lea i le faia o tatou tui puipui o le Koviti – 19 fa’asolosolo atu lea i fale ta’ito’atasi. Atonu o lea fo’i e silafia e le tatou atunu’u polokalame sa fa’apenā ona fa’atino i le taimi o le misela.
O lea ua faitau masina talu ona fa’agasolo tuiga mo le polokalame o le Koviti – 19 lea sa fa’agasolo atu i nofoaga ‘ese’ese ma fa’asopolia le atunu’u a’o lea ua i ai se manatu a le tatou Komiti N.E.O.C. i lalo o fautuaga a le Soifua Mālōlōina ina ia fa’aopoopo atu le unaia o tatou Polokalame o Tui tauala atu i le fa’asolosolo i aiga ta’itasi.
E avea fo’i lenei tautalaga e tauala atu ai, le fa’amalosi i le tatou atunu’u, ina ia tautuanā le fa’atāua i le fa’agasolo atu o le polokalame lenei, e lē mo nisi lava a’o le puipuiga o le tatou atunu’u, a puipui oe, e puipuia fo’i ma lou aiga fa’apea ou tuāoi.
E avea fo’i lenei avanoa e fa’afetaia ai i latou uma, o lo’o fa’atinoina lenei fa’amoemoe.
(2)